{buehne} {/buehne} Team Koroška / Kärnten

together unique

skupaj enkratni

Team Koroška / Kärnten

Team Koroška / Kärnten

Aktualno

Team Koroška / Kärnten

Logo: Team Koroška / Kärnten

Team Koroška/Kärnten - reprezentanco koroških Slovencev pod okriljem Slovenske športne zveze - vodi selektor Marijan Velik.

Izbrano vrsto sestavljajo slovensko govoreči nogometaši - amaterji, ki igrajo v raznih koroških klubih. To je mešanica izkušenih igralcev in mladih talentov od Regionalne lige do 1. razreda.

Team Koroška/Kärnten je na EUROPEADO prijavil Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) kot redni član Federalistične unije evropskih narodnosti (FUEN).

Team Koroška/Kärnten na EUROPEADI 2020

Team Koroška/Kärnten je z izbrano vrsto slovensko govorečih nogometašev prvič sodelovala na Europeadi leta 2012 pri lužiških Srbih v Budyšinu. Že pri svojem prvem nastopu so s četrtim mestom dosegli odličen rezultat. Tega so štiri leta kasneje, ko so Europeado 2016 gostili nemškogovoreči južni Tirolci in Ladinci, lahko še izboljšali, saj so dosegli odlično tretje mesto.

Team Koroška/Kärnten na EUROPEADI 2012

Team Koroška/Kärnten na EUROPEADI 2012

Team Koroška/Kärnten na EUROPEADI 2016

Team Koroška/Kärnten na EUROPEADI 2016

O koroških Slovencih

Sledi njihovih prednikov lahko najdemo že v 6. stoletju, ko se je tu razvila slovanska državna tvorba, imenovana Karantanija, ki je imela svoje središče na Gosposvetskem polju. Ostala je neodvisna več kot stoletje, dokler ni bila ogrožena zaradi napredujočih Avarov. S pomočjo sosednjih Bavarcev se je Karantanija napada lahko obranila, kljub temu pa ni dosegla več nekdanje samostojnosti. Zavezniki v obrambi in uporu so namreč prevzeli najbolj dragoceno zemljišče v svojo last in poslali svoje kmete v predelavo zemlje.

Tako se je v naslednjih nekaj stoletjih nemško-slovenska jezikovna meja premaknila na jug. Od 15. do sredine 19. stoletja pa je ostala praktično nespremenjena. Vzdolž jezikovne meje in preko nje so bili ljudje zaradi trgovanja in obratovanja v rednih stikih in so se tako naučili več jezikov.

Z izumom knjigotiska na začetku devetnajstega stoletja so časopisi prevzeli pomembno vlogo pri razvoju jezikov, saj se je pisni jezik izrazito razlikoval od različnih narečij in je bil v nasprotju z njimi enoten za vse. Takšna revija je bila na Koroškem “Carinthia”, kjer so v prvih letih bili objavljeni članki tako v nemškem kot tudi slovenskem jeziku.

S porastom nacionalizmov v drugi polovici devetnajstega stoletja so posamezni narodi in nacije izpodrinili multietnične države in takim so pripadali samo tisti, ki so uporabljali njihov jezik. Jezik je postal integralni ali izključevalni element, jezikovni konflikti v obmejnih regijah pa so bili neizogibni. Mirno sožitje med nemško govorečim severom in slovensko govorečim jugom je bilo v tem času nenadoma moteno. V tem času je še skoraj tretjina koroškega prebivalstva imelo slovenščino kot materni jezik.

Med prvo svetovno vojno je bilo veliko koroških Slovencev preganjenih in aretiranih. Za obtožbo veleizdaje je zadostovalo, da se je nekdo priznal za koroškega Slovenca ali za koroško Slovenko. Po razpadu monarhije so Kraljevina Srbija, kot tudi Hrvati in Slovenci stavili zahtevke po ozemlju na Koroškem, ki naj bi jih uveljavili tudi v dolgotrajnih oboroženih spopadih proti prostovoljnim koroškim zvezam.

Pariška mirovna konferenca je razpravljala o spornih mejnih vprašanjih v novo ustanovljeni Avstriji. O območju okoli Celovške kotline naj bi se odločalo na referendumu, maja 1919. Priprave na referendum so zaznamovale intenzivno vodene propagandne bitke, ki so se 10. oktobra 1920 pri odločitvi s 59% proti 41% glasov končale v korist Avstrije. Izid je bil presenetljiv, saj so na območju glasovanja živeli večinoma Slovenci.

Državna pogodba iz St. Germaina je sicer zagotovila slovensko govoreči manjšini popolno enakost in ji priznala pravico do uporabe in negovanja maternega jezika, vendar je postopnost uresničevanje bilo dolgo in boleče, kajti preveč se je zgodilo na obeh straneh. Dolgoletni in dolgotrajni »Ortstafelstreit« je le eden, vendar najbolj znan izraz tega težkega zbliževanja.

Danes so manjšinske pravice koroških Slovencev večinoma priznane in ozračje med narodoma sosedoma v deželi se je izboljšalo. Uveljavlja se sožitje v medsebojnem spoštovanju, še dolgo pa niso izpolnjene vse obveze in obljube Republike Avstrije in dežele Koroške napram slovenski narodni skupnosti, kakor jih narekuje mednarodna in državna manjšinska zaščitna zakonodaja. Narodna skupnost koroških Slovencev pa se je vendarle zmanjšala za skoraj dve tretjini. Po popisu prebivalstva iz leta 2001 je znašala nekaj več kot 13.000 oseb. Po izsledkih
raziskave iz leta 1991 pa je število uporabnikov slovenskega pogovornega jezika v vsakdanu s 50.000 govorci le dosti višje.