together unique

skupaj enkratni

Slovenci v Italiji

Slovenci v Italiji

Slovenci v Italiji

Logo: Slovenci v Italiji

SLOVENCI V ITALIJI “ŽILE” NA EUROPEADI 2020

Reprezentanca Slovencev v Italiji je nastala na pobudo manjšinske športne krovne organizacije ZSŠDI (Združenja slovenskih športnih društev v Italiji) in pod pokroviteljstvom italijanske nogometne zveze FIGC za Furlanijo - Julijsko krajino. ZSŠDI ima trenutno včlanjenih petdeset slovenskih športnih društev v Furlaniji - Julijski krajini, s skoraj 5000 športniki, trenerji in športnimi delavci; med temi je enajst nogometnih društev s približno 1000 nogometaši različnih starosti. Nogometna reprezentanca Slovencev v Italiji, nosi vzdevek Žile in združuje najboljše slovenske nogometne amaterje iz Furlanije - Julijske krajine. Glavna pokrovitelja ekipe sta Avtonomna dežela FJK in slovenski bančni zavod ZKB Trst-Gorica. Žile, ki imajo tudi svojo himno in svoje zveste navijače, bodo prvič v svoji zgodovini ponosno zastopale Slovensko narodno-jezikovno skupnost v Italiji na Europeadi avtohtonih jezikovnih skupnosti, ki se bo odvijala na Koroškem, junija 2020, pod okriljem Federalistične unije evropskih narodnosti (FUEN).

Slika k prispevku: Slovenci v Italiji

O SLOVENCIH V ITALIJI

V Furlaniji - Julijski krajini, vzdolž slovensko italijanske meje, v treh pokrajinah (Trst-Trieste Gorica-Gorizia, Videm-Udine) in 32 občinah, živi med 60.000 in 80.000 pripadnikov slovenske narodno-jezikovne skupnosti v Italiji. Slovenci so tako prisotni v Trstu, na tržaškem Krasu, v Gorici, na Laškem, na goriškem Krasu, v Brdih, v Nediških in Terskih dolinah, v Reziji ter v Kanalski dolini. Vodilno vlogo znotraj jezikovne narodno-jezikovne skupnosti imata krovni organizaciji Slovencev v Italiji in sicer pretežno laično usmerjena SKGZ - Slovensko kulturno gospodarska zveza ter pretežno katoliško usmerjeni SSO - Svet slovenskih organizacij, ki združujeta preko 300 organizacij in združenj. Ob številnih kulturnih inštitucijah in društvih so pomembni dejavniki obstoja in razvoja celotne skupnosti slovensko šolstvo v Italiji, ki je prisotno v vseh treh pokrajinah, kjer živijo Slovenci ter SDGZ (Slovensko deželno gospodarsko združenje) in Kmečka zveza, ki sta, na gospodarskem področju, vodilni manjšinski organizaciji. V središču Trsta deluje SSG Slovensko stalno gledališče, ki vsako leto ponuja abonmajsko sezono, z več predstavami. Nepogrešljivo vlogo znotraj skupnosti imajo tudi mediji, kot so na primer Primorski dnevnik, Deželni sedež italijanske radiotelevizije RAI za Furlanijo - Julijsko krajino, tednik Novi glas in Novi Matajur, revija Dom idr.

Slika k prispevku: Slovenci v Italiji

O ZGODOVINI SLOVENCEV V ITALIJI

Zgodovinski prihod Slovanov na skrajne zahodne predele slovenskega naselitvenega prostora, ki danes pripadajo Italiji, sega v drugo polovico 7. stoletja po n.š. Predniki Slovencev, so večinoma živeli v podeželskih zaledjih romanskih urbanih naselij in razdrobljeni pod fevdalnimi oblastmi oglejskih patriarhov in goriških grofov. Okoli 15. stoletja so Habzburžani Slovence združili v enotni teritorij avstrijskega imperija. Po letu 1774, predvsem po zaslugi cesarice Marije Terezije, so, na Tržaškem in na Goriškem, začele delovati osnovne šole s slovenskim učnim jezikom. V drugi polovici 19. stol. so Slovenci na Tržaškem in Goriškem doživeli pravi kulturno-gospodarski razcvet, ki je imel svoj višek leta 1904 s pridobitvijo Nardonega doma v Trstu in Trgovskega doma v Gorici. Prebivalci Beneške Slovenije so se leta 1866 kot prvi znašli v novonastali Kraljevini Italiji in s tem ostali odrezani od ostalega slovenskega prostora.

Leta 1910 je bil Trst s 56.000 slovensko govorečimi prebivalci največje slovensko mesto. Kot zanimivosti naj omenimo še, da se je vzdolž tržakih obal, med Štivanom in Grljanom, vse od 8. stol. dalje razvijalo slovensko ribištvo, z značilnimi čupami (iz enega debla izklesanimi plovili), da se je leta 1861 v Trstu začelo čitalniško gibanje na Slovenskem, da je leta 1869 v Trstu bilo ustanovljeno slovensko telovadno društvo Južni Sokol, da je leta 1897 Trst postal zibelka feminističnega gibanja na Slovenskem z izidom prve slovenske ženske revije Slovenka ter da se je leta 1909 v Gorici s prvim poletom Edvarda Rusjana začela zgodovina slovenskega letalstva.

Večji del obmejne slovenske skupnosti je prišel pod italijansko oblast leta 1918, po zaključku prve svetovne vojne in po priključitvi Avstrijskega primorja Kraljevini Italiji. Že leta 1920 se je začelo najmračnejše obdobje za Slovence v Italiji z nastopom fašizma, s požigom Narodnega doma v Trstu ter z ukinitvijo slovenskih šol in razpustom slovenskih organizacij. Veliko Primorskih Slovencev se je med drugo svetovno vojno vključilo v OF (osvobodilno fronto) in NOB (Narodno osvobodilni boj), v boju proti fašističnemu režimu in nacističnim okupatorjem. Po vojni so bili tržaški Slovenci, do leta 1954, del STO - Svobodnega tržaškega ozemlja, ki so ga upravljali zavezniki. Z Londonskim memorandumom in s priklučitvijo Trsta Italiji, sta Republika Italija in Socialistična federativna republika Jugoslavija določili, poleg meje, tudi osnovne pravice pripadnikov slovenske jezikovne skupnosti v Italiji ter pripadnikov italijanske jezikovne skupnosti v Jugoslaviji, na podlagi katerih sta državi sprejeli posebne zakone, ki jamčijo manjšinskima jezikovnima skupnostima uporabo lastnega materinega jezika v odnosih z javnimi ustanovami. Razmejitev med državama pa ni bila dokončna vse do osimskih sporazumov leta 1975. Kljub sporazumom, celo povojno obdobje, je bil odnos italijanske države do Slovencev dokaj diskriminatoren, z asimilacijsko politiko in z načrtnim priseljevanjem italijanskih istrskih beguncev v največja slovenska naselja na Tržaškem in na Goriškem ter s sistematičnim zapostavljanjem in preganjanjem Slovencev iz videmske pokrajine. Šele po padcu berlinskega zidu in sprostitvi blokovske delitve Evrope ter po osamosvojitvi Slovenije, je bil, leta 1999, sprejet zakon št. 482 o zaščiti jezikovnih manjšin v Italiji, leta 2001 pa zakon št. 38 o zaščiti slovenske jezikovne manjšine. Zakon 38 določa ozemeljski obseg manjšinske skupnosti, jezikovne pravice in dvojezičnost v javnem življenju, zagotavlja obstoj šolskih in kulturnih institucij, medijev ter ureja vračanje od fašizma zaseženih nepremičnin ter finančna sredstva za obstoj, delovanje in razvoj manjšinskih organizacij.